Paraparesis je stanje, za katerega je značilna nezmožnost delnega premikanja spodnjih okončin, ki se lahko pojavijo zaradi genetskih sprememb, poškodbe hrbtenice ali virusnih okužb, zaradi česar so težave s hojo, urinarnimi težavami in mišičnimi krči.
Simptomi se lahko pojavijo kadarkoli v življenju, predvsem zaradi težav pri hoji zaradi izgube moči in mišične vzdržljivosti. Poleg tega so lahko mišični krči, težave s erekcijo in težave s sečili.
Paraparesis nima zdravil, vendar je zdravljenje temeljnega pomena za izboljšanje kakovosti življenja osebe in zmanjšanje simptomov, pri čemer je navedena fizična dejavnost in fizioterapija.
Kaj povzroča paraparezo
Delna paraliza spodnjih okončin se lahko glede na vzrok razvrstijo v dve glavni vrsti:
- Hereditarno spastično paraparezo, za katero so značilne genske in dedne spremembe, ki povzročajo poškodbe ali progresivno degeneracijo živčnih poti. Simptomi te vrste parapareze se lahko pojavijo v vseh starostnih obdobjih, vendar se ponavadi pojavijo med 10 in 40 leti, za kar je značilno postopno oslabitev in utrditev nog.
- Tropska spastična parapareza, pri kateri se zaradi okužbe z virusom HTLV-1 pojavi delna paraliza spodnjih okončin, simptomi pa običajno potrebujejo čas, da se pojavijo, na splošno pa se zaznavajo med 40 in 50 leti.
Poleg genetskega in kužnega vzroka se lahko tudi parapareza zgodi zaradi neke situacije, ki povzroči pogoste stiskanje okončin ali poškodbe hrbtenice, na primer avtomobilske nesreče, konjske padavine in hernirano ploščo, na primer, poleg tega, da jih je mogoče posledica multiple skleroze.
Glavni simptomi
Simptomi parapareze se lahko pojavijo kadar koli, še posebej, če jih povzročijo genske spremembe, simptomi pa se lahko pojavijo že v prvem letu življenja. Simptomi so progresivni in vplivajo na spodnje okončine, pri čemer so glavni:
- Progresivno utrjevanje mišic in togost;
- V nekaterih primerih mišični krči;
- Težave ravnotežja;
- Težave z urinom;
- Disfunkcija erekcije;
- Zahtevnost hoje;
- Bolečine v hrbtu, ki lahko segajo do nog.
Odvisno od resnosti simptomov, se lahko osebo čutijo, na primer, za uporabo smreke ali invalidskega vozička. Posvetovanje z ortopedskim zdravnikom ali splošnim zdravnikom je indicirano, če prvi simptomi kažejo na paraparezo, tako da je mogoče opraviti diagnostične teste in določiti zdravljenje, ki preprečuje razvoj bolezni.
Običajno se paraparesis diagnosticira z izključevanjem bolezni s podobnimi simptomi, kot je na primer multipla skleroza, poleg magnetne resonančne slike možganov in hrbtenjače ter elektromiografije, kar je pregled, ki preverja poškodbe mišic in živcev s snemanjem prevodnosti električnega impulza, ki ga proizvaja oprema. Razumeti, kako se izvaja elektromiografija.
V primeru dedne parapareze se lahko zahteva genetski test, da preveri prisotnost mutacije in družinske anamneze, tako da se lahko prikaže, če imajo bližnji sorodniki spremembo bolezni ali simptome.
Je paraplegija enaka kot parapareza?
Čeprav kažejo na paralizo spodnjih udov, sta paraplegija in parapareza različni. Paraparesis ustreza delni nezmožnosti premikanja spodnjih okončin, katerih simptomi se lahko pojavijo kadarkoli v življenju, saj je bolezen lahko dedna ali povzročena z virusom.
V primeru paraplegije je paraliza spodnjih okončin popolna, to pomeni, da oseba ne more nikoli premikati nog, postati odvisna od invalidskega vozička. To se ponavadi zgodi zaradi poškodb hrbtenjače in ne le v pomanjkanju gibljivosti spodnjih okončin, temveč tudi pri nezmožnosti nadzora urina in črevesja. Razumeti, kaj je paraplegija.
Kako je zdravljenje opravljeno?
Paraparesis nima zdravil, zato je zdravljenje opravljeno z namenom, da se odpravijo simptomi, zdravnik pa običajno priporoča uporabo zdravil, ki lahko ublažijo bolečine in mišične krče, ki se lahko pojavijo, na primer Baclofen. Poleg tega se priporočajo fizioterapevtske seje.
Fizioterapija je bistvena pri zdravljenju parapareze, ker vaje, ki se izvajajo, pomagajo ohranjati gibljivost telesa in spodbuditi mišično moč, mobilnost in vzdržljivost ter pomagati pri preprečevanju krčev in krčev.
