Mukormikoza je nalezljiva bolezen, ki jo povzroča gliva Rhizopus spp., ki ga lahko naravno najdemo v okolju, predvsem v vegetaciji, tleh, sadju in v razpadajočih produktih, kar lahko pri vdihavanju spor te glive povzroči simptome.
Simptomi mukormikoze so pogostejši pri ljudeh z bolj ogroženim imunskim sistemom, pri čemer lahko opazimo glavobol, zvišano telesno temperaturo, izcedek iz oči in nosu, pordelost obraza in v najhujših primerih, ko gliva pride v možgane, lahko pride tudi do napadov in izgube zavesti.
Diagnozo mukormikoze postavi zdravnik splošne medicine ali nalezljiva bolezen s pomočjo računalniške tomografije in glivične kulture, zdravljenje pa običajno poteka z injekcijskimi ali peroralnimi protiglivičnimi zdravili, kot je amfotericin B.
Simptomi mukormikoze
Simptomi mukormikoze se lahko razlikujejo glede na splošno stanje imunskega sistema osebe in organa, ki ga je prizadela gliva, ker je gliva po vdihavanju lahko omejena na nos ali se preseli v druge organe, kot so oči, pljuča , kožo in možgane. Na splošno so glavni znaki in simptomi mukormikoze:
- Zamašen nos;
- Bolečine v ličnicah;
- Izguba hrustanca iz nosu, v najhujših primerih;
- Zelenkast izcedek iz nosu;
- Težave z vidom in otekanje oči, kadar pride do očesne prizadetosti;
- Kašelj s flegmom ali krvjo;
- Bolečina v prsnem košu;
- Težave z dihanjem;
- Napad;
- Izguba zavesti;
- Težave z govorom.
Poleg tega se lahko, ko gliva pride na kožo, pojavijo rdečkaste, otrdele, otekle, boleče lezije, ki v nekaterih primerih postanejo mehurji in tvorijo odprte rane črnega videza.
V naprednejših primerih ima lahko oseba z mukormikozo modrikast odtenek na koži in vijoličastih prstih, kar je posledica pomanjkanja kisika zaradi kopičenja gliv v pljučih. Poleg tega se lahko, če okužbe ne prepoznamo in ne zdravimo, glivice hitro razširijo na druge organe, še posebej, če ima oseba zelo ogrožen imunski sistem, doseže ledvice in srce ter ogrozi njegovo življenje.
Vrste mukormikoze
Mukormikozo lahko razdelimo na več vrst glede na lokacijo glivične okužbe in je lahko:
- Rinocerebralna mukormikoza, ki je najpogostejša oblika bolezni, pri kateri gliva doseže nos, sinuse, oči in usta;
- Pljučna mukormikoza, pri kateri glive dosežejo pljuča, kar je druga najpogostejša manifestacija;
- Kožna mukormikoza, ki je sestavljena iz širjenja glivične okužbe v delih kože, ki lahko dosežejo celo mišice;
- Mukormikoza prebavil, pri kateri gliva doseže prebavila.
Obstaja tudi vrsta mukormikoze, imenovana diseminirana, ki je bolj redka in se pojavi, ko glive migrirajo v različne organe v telesu, kot so srce, ledvice in možgani.
Kdo je najbolj ogrožen
Glivice, odgovorne za mukormikozo, lahko naravno najdemo v okolju, imunski sistem pa se z njimi lahko bori. Ko pa pride do sprememb v imunskem sistemu, obstaja večje tveganje za razvoj znakov in simptomov okužbe.
Tako se mukormikoza lahko lažje zgodi pri ljudeh z dekompenzirano sladkorno boleznijo, s HIV, ki uporabljajo imunosupresivna zdravila ali so jim na primer presadili.
Kako se postavi diagnoza
Diagnozo mukormikoze postavi splošni zdravnik ali nalezljiva bolezen z oceno zdravstvene anamneze osebe in računalniško tomografijo, ki služi za preverjanje lokacije in obsega okužbe. Izvaja se tudi kultura sputuma, ki temelji na analizi pljučnih izločkov za prepoznavanje glive, povezane z okužbo.
V nekaterih primerih lahko zdravnik zahteva tudi molekularni pregled, kot je PCR, za identifikacijo vrste glive in glede na uporabljeno tehniko količino v organizmu ter magnetno resonanco, da razišče, ali je mukormikoza dosegla strukture možganov, na primer. Te teste je treba opraviti čim prej, kajti hitreje se postavi diagnoza, več je možnosti za odpravo okužbe.
Zdravljenje mukormikoze
Zdravljenje mukormikoze je treba opraviti hitro, takoj ko je bolezen diagnosticirana, da je več možnosti za ozdravitev, in sicer po zdravnikovem priporočilu, uporaba antimikotikov neposredno v veni, kot je amfotericin B ali na primer posakonazol. Pomembno je, da se zdravila uporabljajo v skladu z zdravniškim priporočilom in da se zdravljenje ustavi, tudi če simptomov ni več.
Poleg tega lahko zdravnik glede na resnost okužbe priporoči izvajanje kirurškega posega za odstranjevanje nekrotičnega tkiva, ki ga povzroča gliva, kar imenujemo debridement.
Je bila ta informacija uporabna?
Da ne
Vaše mnenje je pomembno! Tukaj napišite, kako lahko izboljšamo svoje besedilo:
Kakšno vprašanje? Za odgovor kliknite tukaj.
E-poštni naslov, na katerega želite prejeti odgovor:
Preverite potrditveno e-poštno sporočilo, ki smo vam ga poslali.
Tvoje ime:
Razlog za obisk:
--- Izberite svoj razlog --- BolezenLive boljePomagajte drugi osebi Pridobite znanje
Ali ste zdravstveni delavec?
NeFizicarFarmacevtska medicinska sestraNutricionistBiomedicinskiFizioterapevtKozmetikDrugo
Bibliografija
- NACIONALNA ORGANIZACIJA ZA REDKE MOTNJE. Mukormikoza. Na voljo v:. Dostopno 10. januarja 2020
- SEVERO, Cecília B.; GUAZZELLI, Luciana S.; SEVERO, Luiz C. Zigomikoza. J. nedrčki. pnevmola. Zvezek 36, št. 134-141, 2010
- IBRAHIM, Ashraf S. et al. Patogeneza mukormikoze. Clin Infect Dis. Letnik 24 (dodatek 1). S16-S22, 2012
- SKIADA, A. et al. Izzivi pri diagnozi in zdravljenju mukormikoze. Med Mycol. Letnik 56. 93-101, 2018
- LONGO, Dan L. et al. Harrison Internal Medicine. 18.ed. São Paulo: AMGH Editora, 2013. 1661-1664.
