Sarkoidoza je vnetna bolezen, neznanega vzroka, za katero je značilno vnetje v različnih delih telesa, kot so pljuča, jetra, koža in oči, pa tudi tvorba anusa, ki povzroča prekomerno utrujenost, zvišano telesno temperaturo ali izgubo teže.
Čeprav vzrok sarkoidoze še vedno ni dobro ugotovljen, se domneva, da ga lahko povzroči odziv telesa na enega ali več napadalcev ali celo zaradi reakcije telesa proti sebi in se zato šteje za avto-bolezen -imune.
Sarkoidoza nima zdravila, vendar je zelo pomembno, da zdravljenje opravite tako, da se na primer izognete morebitnim zapletom, kot so dihalna in ledvična insuficienca, slepota in paraplegija.
Simptomi sarkoidoze
Glede na mesto, kjer obstaja povečan dokaz vnetja, se lahko sarkoidoza razvrsti glede na simptome predvsem v:
1. Pljučna sarkoidoza
Pljučno vpletenost se pojavi pri več kot 90% ljudi, pri katerih je diagnosticirana sarkoidoza, in vnetni proces je mogoče opaziti prek radiografije v prsnem košu. Glavni simptomi, povezani s pljučno sarkoidozo, so suh in vztrajen kašelj zaradi ovir v dihalnih poteh, težave s dihanjem in bolečine v prsih.
Poleg tega lahko oseba, odvisno od stopnje vnetja, tudi fibrozo pljučnega tkiva, ki zahteva presaditev, poleg pljučne arterijske hipertenzije.
2. Sarkoidoza kože
V kateri je pojava vnetnih lezij v koži, prisotna v več kot 30% ljudi, pri katerih je diagnosticirana sarkoidoza. Glavni simptomi te vrste saikoidoze so tvorba keloidov, pojav rdečih pik na koži in spremembe v barvi ter rast kroglic pod kožo, zlasti na območjih blizu brazgotin.
3. Očesna sarkoidoza
V primeru okužbe so najbolj značilni simptomi zamegljen vid, bolečine v očeh, pordelost, suhe oči in preobčutljivost za svetlobo. Pogostost kliničnih manifestacij sarkoidoze, povezanih z očmi, se razlikuje glede na populacijo, saj je pogostejša v japonščini.
Pomembno je, da se očesni simptomi obravnavajo, ker sicer lahko povzroči slepoto.
4. Srčna sarkoidoza
V japonski populaciji je pogostejša vključenost srca v sarkoidozo in ima glavne simptome srčne odpovedi in spremembe srčnega utripa.
Kako je postavljena diagnoza?
Prvotno diagnozo sarkoidoze opravi zdravnik z opazovanjem simptomov in testov, ki kažejo, ali so bili ogroženi organi. Tako lahko zdravnik v glavnem prikaže radiografijo v prsnem košu, saj je pljuča najbolj prizadeta s to boleznijo.
Diagnoza te bolezni pa je težka, saj vzrok še vedno ni zelo dobro ugotovljen. Zato so običajno potrebni dodatni laboratorijski testi, kot tudi biopsija granulomatozne lezije ali prizadetega organa in drugi testi slikanja, kot so računalniška tomografija in slikanje z magnetno resonanco.
Kako zdraviti
Sarkoidoza nima zdravila, zdravljenje pa je namenjeno ublažitvi simptomov in preprečevanju napredovanja bolezni. Tako vam lahko zdravnik priporoča uporabo glukokortikoidnih zdravil, ki temeljijo na kortikosteroidih, kot so betametazon ali deksametazon ali imunosupresivna zdravila, na primer azatioprin.
V primeru vključitve organov je pomembno, da zdravnik oceni obseg okvare, pa tudi, ali je še vedno kakšna funkcija, in se lahko presoditev organov zahteva, odvisno od primera.
Priporočljivo je, da zdravnik spremlja tudi diagnozo sarkoidoze, čeprav ne predstavlja simptomov, tako da se lahko preveri razvoj bolezni in odziv na zdravljenje.
